Ker na travniku nismo našli nobenega polža, se je ta odločil, da nas bo kar sam obiskal. Najbrž je potreboval veliko časa, da je prispel do naše igralnice. Otroci so se ga zelo razveselili. Najbolj pogumni so mu tudi dovolili, da je zlezel na njihove roke. Preden se je vrnil domov, smo mu ponudili liste solate, da se je okrepčal, saj je bil od dolge poti že pošteno lačen. Ali je že prispel nazaj na travnik, pa ne vemo.